obrazložitev zakaj radioCona ne predvaja glasbe – jingel

V programu dosledno upoštevamo obstoječo zakonodajo na področju avtorskega prava. Vendar ne pristajamo na plačevanje prispevkov kolektivnim organizacijam za dela avtorjev, ki so nam izrecno dovolili njihovo uporabo ali za dela avtorjev nečlanov kolektivne organizacije ali za dela pod prosto licenco. Za vsa ta dela, bi po obstoječi zakonodaji morali plačevati prispevke kolektivnim organizacijam. Zato v programu radioCona ne predvajamo glasbenih del, s katerimi upravljajo kolektivne organizacije.
*******
junij 2008
V času drugega oddajanja smo odprli začasno pravno posvetovalnico, ki je sprejemala vaša vprašanja povezana z avtorskim pravom. Pisarna je bila odprta od 1. do 27. junija 2008. Na vsa vprašanja smo poskušali odgovoriti do konca oddajanja programa radioCona – 29. 6. 2008
Pisarno vodi Maja Lubarda, pravni vodja Creative Commons.

Pisarna trenutno preučuje kakšno glasbo/brano besedilo bomo v okvirih, ki smo si jih zadali, lahko predvajali.
Zanima nas umetniški kontekst doslednega upoštevanja zakonodaje, pri tem radioCona ne bo prijavil oddajanja in programa kolektivnim organizacijam (SAZAS, ZAPM, IPF), ima dovoljenja posameznih avtorjev za predvajanje njihovih umetniških del.

Na Urad RS za intelektualno lastnino smo naslovili naslednja vprašanja. Odgovori so objavljeni!

GLASBENA DELA; kolektivna organizacija

PISANA DELA

PRAZNI FONOGRAMI

VIZUALNA DELA

Posameznikom, strokovnjakom za avtorsko pravo in institucijam, ki to področje pokrivajo, smo naslovili naslednje vprašanje, ter jih prosili za mnenje;

KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE – collective organization

ODGOVORI

__________________________________________________
pravno obvestilo radioCona in Maja Lubarda:
Ne ponujamo pravnih storitev in nismo odvetniška pisarna. Posredovanje odgovorov na vprašanja, ne ustvarja pravnega razmerja. Ne dajemo nikakršnih jamstev glede posredovanih informacij in izključujemo odgovornost za kakršnokoli škodo, ki bi nastala zaradi njihove uporabe.


  1. nedavno sem za nek ljubljanski festival postavila 3D premičen objekt in ga grafičcno uredila v celoto. Ta objekt je kasneje odkupil nek d.o.o., ki je spremenil njegovo vizualno podobo, odstranil del grafike… Zanima me ali imam kot avtorica tega objekta vpliv na to, kaj se z objektom dogaja, po tem ko ga je bil prodan s strani festivala.

  2. matjaz

    Zanima me, če nek ansambel izvaja glasbena dela, z originalnih not (torej kupljenih, skupaj s kupnino se plača tudi avtorski honorar, ne kopiranih), na nepridobitni prireditvi, torej tam, kjer ni vstopnine, ali mu torej SAZAS lahko izstavi račun? Kaj pa če so avtorji izključno tuji? V katerih primerih za izvajanje glasbenih del ni potrebno plačevati avtorskega honorarja?
    Hvala in Lp
    matjaz

  3. pevka

    Zakaj ne dobim nikakršnega nadomestila ali honorarja, ko se CD-ji, na katerih sodelujem kot pevka in instrumentalistka, izposojajo v javnih knjižnicah? Zakaj moj prispevek k CD-ju ni vreden nič, ob tem ko skladatelj in besedilopisec dobivata nadomestila za javno izposojo?

    Hvala!

  4. dj kupi cd, ko se ga odloci uporabiti v svojem nastopu bi moral praviloma oddati seznam uporabljenih komadov in klub v katerem nastopa bi naceloma moral placati sazasu neko nadomestilo za predvajanje le teh.

    vj kupi dvd in ga zeli del uporabiti v svojem nastopu, je postopek podoben?

  5. gledam in berem in sem se zacel zanimat za tole. pa me zanima eno cist splosno vprasanje: kaj je to avtorsko delo (umetniško). kako se ga določi in po katerih kriterijih.

  6. vprašanje

    Me zanima tole: pridem v trgovino in kupim, potem pa ugotovim avtorsko. In kaj naj storim? Ali pa če vzamem recimo vizualno umetnost ali pa če nek ansabel (recimo kvartet) izvaja avtorsko delo. Kje je tu autor, če ima recimor nekdo autorske pravice ?
    Hvala za odgovor.

  7. bb

    zanima me, kako je z video spoti. recimo, glasbeni del je komad glasbenika/glasbene skupine, ki je bil tudi že objavljen. video je avtorsko delo vizualnega umetnika. šele skupaj tvorita umetniško delo. ali potem ta video spot zapade pod domeno SAZASa?

  8. cona

    ODGOVOR ZA MATJAŽA
    Če pravilno razumem vaše vprašanje, ste od imetnika pravic na glasbenih delih pridobili dovoljenje za izvajanje teh del.

    Če gre za neodrska glasbena dela, je v vsakem primeru potrebno plačati nadomestilo za izvajanje SAZAS. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah namreč določa obvezno kolektivno upravljanje v primeru priobčitve javnosti (kamor spada tudi javno izvajanje) neodrskih glasbenih (in pisanih) del. SAZAS ima tako pravico zahtevati nadomestilo od organizatorja prireditve, ne glede na to, ali gre za pridobitno ali nepridobitno prireditev. Zakon pri tem ne določa izjeme niti, če ima avtor sklenjeno pogodbo neposredno z organizatorjem prireditve, ki avtorju tudi izplača honorar. Oziroma, kot je zapisano na spletnih straneh SAZAS: “Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah lahko avtorski honorar za javno uporabo glasbe zaračuna le organizacija, ki je pooblaščena s strani avtorjev in ima za tovrstno uveljavljanje pravic ustrezno dovoljenje države”.

    Dejstvo, ali so avtorji slovenski ali tuji ne igra nobene vloge. SAZAS ima namreč dovoljenje za pobiranje prispevkov na področju RS. Nobena tuja kolektivna organizacija tega ne more početi na območju RS. Zato kolektivne organizacije (vključno s SAZAS) med seboj sklepajo sporazume, na podlagi katerih druga za drugo ustrezno uveljavljajo pravice. Torej – SAZAS ima sklenjeno pogodbo z npr. nemško GEMA-o in v njenem imenu za nemške avtorje pobira nadomestila na območju RS.

    Pri tem pa naj opozorim še na dejstvo, da avtor ne more prenesti na vas oz. vam dovoliti javnega izvajanja njegovega glasbenega dela, če je član kolektivne organizacije (SAZAS). Avtor v takem primeru namreč ne more upravljati s svojimi pravicami na delu, ampak lahko z njimi v njegovem imenu upravlja le SAZAS! Tako je pogodba med vama neveljavna, saj je ni sklenil tisti, ki jo lahko sklene. Drugače pa je, če avtor ni član SAZAS-a, ali pa vsaj pridobi izrecno dovoljenje SAZAS-a, da lahko sklepa pogodbo z vami.
    PRAVNA PISARNA

  9. cona

    ODGOVOR ZA PEVKO
    Ker zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravico do nadomestila za izposojo del v knjižnicah le za avtorja, ne pa tudi za izvajalca del. Po Zakonu se skladatelj in besedilopisec štejeta za avtorja dela, vi pa kot pevka in instrumentalistka predstavljate izvajalca dela.
    PRAVNA PISARNA radioCona

  10. cona

    ODGOVOR ZA VJRASTA
    DJ-j uporabi glasbeno delo in torej mora prijaviti njegovo uporabo kolektivni organizaciji za uveljavljanje avtorskih pravic na glasbenih delih – SAZAS. Hkrati mora dela prijaviti oz. plačati nadomestilo tudi kolektivni organizaciji Zavod IPF, ki je zadolžena za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih.

    Pri VJ-ju gre za uporabo avdiovizualnih del. Trenutno za kolektivno upravljanje s pravicami na avdiovizualnih delih ni ustanovljene kolektivne organizacije. To pomeni, da mora VJ
    urejati pravice za priobčitev javnosti posameznega avdiovizualnega dela urediti pravice z vsakim avtorjem posebej.
    Seveda pa je bistveno, ali gre pri VJ-ju dejansko za avdiovizualna dela ali gre za videograme z glasbenimi deli. V slednjem primeru namreč še vedno ostane obveznost plačevanja nadomestila tako SAZAS kot IPF.
    PRAVNA PISARNA radioCona

  11. cona

    ODGOVOR STAN
    Zakon o avtorski in sorodnih pravicah definira avtorsko delo kot invidualno, intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izraženo. Gre torej za 5 kriterijev:

    1.Individualna
    Individualno ne pomeni:
    absolutne originalnosti – nekdo lahko povsem neodvisno od avtorja opravi enako delo – oboje je varovano
    objektivne novosti – avtor lahko črpa iz množice pojavov, podatkov in stvaritev. Če ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je njegova stvaritev avtorskopravno varovana. Gre torej za subjektivno novost.
    Odločilen je celostni vtis dela – kako deluje delo kot celota, mora pa iti za nekakšno intelektualno nadgradjo obstoječega.

    2.Intelektualna
    Gre za kreacijo človeškega duha, intelekta. Gre torej za imaterialno dobrino.

    3.Stvaritev
    Mora biti rezultat človekove ustvarjalnosti.

    4.Področje književnosti, znanosti in umetnosti

    5.Izraženost
    Delo se mora izraziti v zunanjem svetu, tako, da je zaznavno za človeške čute. Ne rabi biti materialno fiksirano, mora pa biti izraženo.
    PRAVNA PISARNA radioCona

  12. cona

    odgovor za bb
    pri videospotu je odvisno, ali gre za avdiovizualno delo ali za videogram,
    kjer se doda neko glasbeno delo. Če gre za avdiovizualno delo (eno delo -
    celota), potem ima SAZAS pristojnost probirati nadomestilo le pri kabelski
    retransmisiji dela. Če pa se pri videogramu uporabi neko samostojno
    glasbeno delo, pa ima SAZAS pristojnost pobirati nadomestilo za priobčitev
    javnosti tega dela (torej izvajanje, predvajanje, dajanje na splet ipd.).
    pravna pisarna radioCona




Leave a Comment